Zdravljica

Prijatlji! odrodileso trte vince nam sladkó,ki nam oživlja žile,srcé razjásni in oko,ki utopivse skrbi,v potrtih prsih up budi!

Komú narpred veselozdravljico, bratje! čmò zapét'!Bog našo nam deželo,Bog živi ves slovenski svet,brate vse,kar nas jesinóv sloveče matere!

V sovražnike 'z oblakovrodú naj naš'ga treši gróm;prost, ko je bil očakov,naprej naj bo Slovencov dom;naj zdrobénjih rokési spone, ki jih še težé!

Edinost, sreča, spravak nam naj nazaj se vrnejo;otrók, kar ima Slava,vsi naj si v róke sežejo,de oblastin z njo čast,ko préd, spet naša boste last!

Bog žívi vas Slovenke,prelepe, žlahtne rožice;ni take je mladenke,ko naše je krvi dekle;naj sinóvzarod noviz vas bo strah sovražnikov!

Mladenči, zdaj se pijezdravljica vaša, vi naš up;ljubezni domačijenoben naj vam ne usmŕti strup;ker zdaj vàskakor nàs,jo sŕčno bránit' kliče čas!

Živé naj vsi naródi,ki hrepené dočakat' dan,ko, koder sonce hodi,prepir iz svéta bo pregnan,ko rojakprost bo vsak,ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje še, prijatlji,kozarce zase vzdignimo,ki smo zato se zbrat'li,ker dobro v srcu mislimo;dókaj dninaj živívsak, kar nas dobrih je ljudi!