Večernica (1)

Lojze Grozde (1923–1943)

Noč se k zemlji je sklonilain ji dala svoj poljub,moja duša pa nagnilaje samote sladki strup.

Cesta skozi okna meček meni medle še luči,hrepenenje ti boleče,v duši mladi še umri!

Dan jesenski pust je, mrtev,a zvečer nebo gori;biti sam je grenka žrtev,v duši pa sladkost rodi.