Pred hišo

Lojze Grozde (1923–1943)

Pred hišo sedim,v daljavo strmim,kjer v sivih meglahpo hribih, gorahgozd rumeniin v vetru šumi.

A preko gora,ki sredi meglav oblake molevrhove svoje,ptice lete,sladko žvrgole.

V slovo žvrgolein dalje lete.Zapuščajo zdajprelepi naš kraj,na tuje gredoin žalostne so.