Slovo (Lojze Grozde)
Mlad fant je šel čez polje,kjer žito je zlato zoreloin v vetriču lahno šumelokot zlatorumeno morje.
Med njivami šel je bolanin pesem je tožno zapelin glas mu je čudno drhtel,ko pel je, kako mu je vdan.
Oj kdo te bo ljubil, polje,kdo tvoje skrivnosti bo umel,kdo pesmice tebi po pel –po mene, glej, smrt bela gre...