Šmarnica

Prišel je maj, je šmarnica vzcvetela,v samoto hoste se boječe skrila,ne bo je drzna roka oskrunila,ostala bo, kot je, snežinka bela.

Iz tihega je gozda zadehtela,s sladkostjo svojo me je omamila,da moja duša jo je vsa vzljubila,in iz daljave k njej zahrepenela.

A ne, ne bo utrgal je poet,razumem jo, naj drugemu cveti,ker sem moral proč, oditi v svet.

Morda srce najde tam, kar si želi,morda zanj cvetica zadehti,a šmarnica je moj najljubši cvet.